Mayon (4/4)

Na Filipinih so sredstva omejena. Zaradi tega je vse narejeno po liniji najmanjšega odpora. So mojstri improvizacije. Še najrajši so, da se improvizacija vidi, ker dokazuje genialnost rešitve. In to nikogar ne moti. Pa čeprav so ploščice na stranišču na steno prilepljene s selotejpom. Njihov cilj, ploščica mora biti na steni, je izpoljnjen.

Zato ne preseneča, da imajo zelo nizke standarde tudi za prevozna sredstva. Samo, da se premika. Ni važno, koliko dima spušča vozilo, dokler se premika je vse OK.

Parkirišče triciklov v Legaspiju

Prevozna sredstva so od prazgodovine do najnovejših. Najnovejša mislim na Jeepneye. Eni so res lepo urejeni, toda to ne omili dejstva, da noter stlačijo 20-30 ljudi, brez varnostnih pasov, brez vrat in oken.

King of the road

Še notranji pogled, ko je skoraj prazen. Pravila so jasno napisana: kajenje prepovedano.

Leta uporabe so lepo vidna

Zmagovalec dneva je tale jeepney, ki je imel označen sedež za invalide.

Znotraj jeepneja

Daraga, Legaspi, .... vse to so mesta okrog vulkana. Ko vidiš enega, si dejansko videl vse. Mesto nima nekega centra v našem načinu razumevanja. Pri njih je središče mesta okrog malega parka, stavbe. Ampak vsepovsod so takšne množice ljudi, da kar je hudo.

Zmeda v mestu

Električna napeljava nikogar ne moti, vse dokler je elektrika. Kako to deluje mi ni jasno.

Daraga

Ko pade noč se praktično nič ne spremeni.

Zmeda se nadaljuje tudi ponoči

Še vedno ogromno ljudi, ki zasedejo vsak možen kotiček. Pa čeprav je to želežniška proga.

Proga ne moti, samo da je hrana

Še najbolj me čudi obsedenost s hrano. Pri nas bi rekel, da je v mestu na 5 lokalov ena gostilna. Tukaj je ravno obratno. Na 5 lokalov s hrano je nek drug lokal, recimo frizer ali kaj podobnega. Ni čudno, da sem ves čas lačen. Ob toliko hrane, vedno ne moreš mimo. Pa še dobro izgleda.

Hrana na ulici - zgleda odlično

Kuhajo kar na cesti, če temu lahko rečeš cesta, ker ni asfaltirano.

Lonci so pripravljeni

Zakuri, lačne stranke prihajajo.

A je že kuhano?

Ko se prepričava, da je čisto (ha ha ha), naročiva hrano. Saj ne more biti tako slabo, če vsi jedo tukaj. No, pa saj bova videla, zanesljivo je kakšen WC v bližini.

Dvorna preizkuševalka hrane

Po srednjeveški navadi dvorni preizkuševalec poje prvih par grižljajev in potrdi, da je hrana OK. Potem se ostali dvor pridruži pojedini. Preizkus sva preživela, ni bilo potrebe za WC-jem. Dobiva apetite, standardi gostiln padajo oz pogum narašča. Naslednja stopnja, hrana iz tricikla. Slika pove vse. Tricikel je preurejen v mobilno kuhinjo.

Mobilna kuhinja

Tricikel je dejansko večnamensko vozilo, z njim lahko delaš vse.

Trgovine na kolesih

Če ne gre s triciklom, pa gre peš.

Prodajalna na "nogah"

Tricikel je res večnamensko vozilo, bolj praktično kot naša patria.

Tovorni tricikl

Tricikl namenjen prevozu živali, samo tokrat sta tam navadna potnika.

Prevoz živih ...

Tukaj velja pravilo. Če se premika, se bo peljalo. Ne glede na osnovni namen vozila. Velikokrat vidiš kamione polne delavcev. Namen je dosežen: ne rabijo hoditi peš. Kakšna varnost, pri tolikšni količini ljudi se en ali dva manj ne poznata.

Avtobusa ne rabijo

V Daragi sva bolj po naključju našla mestno tržnico. Pod pojmom tržnice razumejo področje, kjer se prodaja vse, od zelenjave, sadja, mesa, rib, tekstila, ... Skoraj ne najdeš stvari, ki je ne bi mogel kupiti.

Domači izdelki

Tržnica je narejena za filipinske standarde, če se hočem sprehajat moram skloniti glavo.

Sklonjene glave po tržnici

Zmeda, kamorkoli pogledaš.

A bova kaj kupila

Banane prodajajo po barvi, če je svetla je draga, srednje pobarvana je cenejša, gnila pa skoraj zastonj. Obstajajo tudi zelene, ki so malo bolj skrite.

Banane po barvah

Še največ pa se prodaja riža. Imajo nešteto vrst in kakovostnih razredov. Na vprašanja, zakaj je en riž dražji, razlage nisem dobil. Je pa res, da so me full čudno gledali, ko sem jih spraševal.

Sorte riža

V mesnem delu, ki je tudi znotraj te zmede (beri tržnice), seveda v skladu s HASAP-om, no saj veste kaj mislim, je na tone mesa. Ali je vabljivo? Diši ne najbolje, še posebej, ker v istem področju prodajajo plodove morja. Smradu ne morejo sprati niti s stalnim polivanjem betona in peska, ki je na tleh.

Prodajalna mesa

Seveda, jajca so tudi tukaj. Na tone jajc v vročini 30+ stopinj. Po moje prodajajo kar kuhane :). Zanimive so barve. Večina je belih, potem pa imajo še rjava, podobna kot pri nas. Obstajajo tudi rdeča jajca. Pripravljena so na način imenovan Pateros. Skupaj zmešaš glino (zemljo iz termitnjaka ali mravelj), kuhinjsko sol in vodo v razmerju 1:1:2. Jajca (račja, kurja) položiš v tole mešanico in pustiš 2 tedna, da jajca vpijejo sol. Potem so pripravljena za prodajo. 

Obstaja še ena vrsta jajc, pravijo jim balut. Gre za račje embrije, ki jih skuhajo in servirajo v lupini. Baje zraven paše pivo. Hmm, to bom raje preskočil.

Sveže kuhana jajca

Pri filipincih seveda ne moremo mimo petelinjih bojev. Izzivalci se kar sredi dneva dogovorijo za dvoboje. Samega dvoboja žal nisva uspela slikat, saj se je množica v trenutku razšla, ko sva prišla zraven s fotoaparatom. Verjetno ni najbolj legalna stvar.

Petelinji boji

Pri nas sta včasih na vaško veselico prišle marica in milica. Ko sta prišle, se je zabava ponavadi končala. Isto je tukaj, po tebe pride zaporniški kombi.

Filipinska marica

Vera je na filipinih globoko zakoreninjena. 80% je krščanov, 20% muslimanov. Zanimivo je, da so muslimani prišli na te otoke že v 11 stoletju, krščani pa šele v 16 stoletju. Kljub temu je krščanska vera prevladala. Ampak tako kot drugod po svetu, so tudi tukaj problemi samo na muslimanskem delu. Večina žarišč, ugrabitev, diverzij se dogaja v Mindanau, kjer so v večinoma muslimani. In še to se v glavnem pobijajo med sabo. Tu in tam pa nastrada kakšen turist, ki ga ugrabijo in potem izsiljujejo odkupnino.

Cerkev v Legaspiji

Cerkve so preprosto urejene, brez prevelikega blišča. Večinoma so prebarvane v belo in zelo zračne. Tudi v največji vročini so prijetno hladne.

Urejena notranjost

Vidi se, da je tale cerkev v delu, vse stvari še niso pripravljene, recimo spovednice. Zato se spoved opravlja kar na odprtem.

Pri tej spovedi težko kaj skriješ

Če ni dovolj cerkva, je za obred primeren vsak kotiček. Tukaj je na primer maša kar na košarkaškem igrišču.

Maša na prostem

Avanture v Legaspiju je počasi konec. Če pomislim nazaj, je bilo zelo lepo. Vedno nisva uspela najti vsega, kar sva potrebovala. Še največji problem je najti lokal s pivom. Kjerkoli sva se ustavila, je bila v bližini kakšna šola. V bližini šol žal ne prodajajo piva. In iskanje se nadaljuje. Slika prikazuje enega srečnih kotičkov (Cagsawa ruins), kjer so imeli pivo. Zraven sem si privoščil še čili sladoled.

Dvojno zadovoljstvo

Štirje dnevi so hitro minili, napočil je čas za vrnitev v Manilo. V skladu z lokalno politiko, sva za prevoz na letališče poiskala najugodnejšo varianto. Pred hotelom greva na cesto in zaustavima prvega, ki se pelje mimo. Ni bil ravno najlepši, nalogo pa je opravil odlično. V 20 mintah sva bila na letališkem terminalu.

Taxi do letališča, cena sitnica

Pred odhodom še zadnja slika Mayona. Bilo je lepo, imela sva se odlično. Ampak, čas je za nove dogodivščine, ki se jih že veseliva.

Šmrk, odhajamo