nedelja, 13. marec 2016

Mayon (2/4)

Raziskovalca na divjih konjih
Vulkan Mayon je res velika znamenitost. S svojimi 2500m višine je viden praktično iz vsakega kotička mesta. Mesta pod vulkanom so precej velika, Legaspi nekaj čez 180 tisoč prebivalcev, Daraga cca 100 tisoč. Podatek je vzet iz interneta. Ko pa sva bila tam, pa sem ocenil, da niso kaj dosti večja mesta od Ptuja :-(.

Do vulkana vodi polno poti. Vse so prašne in polne ovir. Za trekking je malo prevroče. Vsak dan sonce nabije temperaturo krepko čez 30 stopinj. Mazala sva se z faktorejm 50, kljub temu naju je sonce fajn opeklo.
Naslednja izbira so ATV-ji, po domače štirikolesniki. Agencija "Your brothers" ponuja različne pakete. Začetni paket je samo učenje vožnje, naslednje ture so že zahtevnejše, trajajo od 1 ure in vse do 4 ure. 2 urna tura te odpelje do "Base camp 1", do kamor je leta 2006 prišla lava. Najdaljša (ATC Summit), 4 urna tura z ATV-ji te pripelje do 960mnm. 

Garaža, polna ATV-jev
Hmm. res težka odločitev. A samo do 900m nadmorske višine bomo šli? Odločiva se za najdaljšo avanturo, predvidoma se bova vozila vsaj 4 ure. Vplačala sva 2 sedežni, 4 kolesni 350 ccm ATV. Ko naju je videl lastnik, je brezplačno naredil upgrade na 450 ccm. Manjši je verjetno dovolj za 2 Filipinca, z njim midva ne bi prišla daleč.

Konjenica je pripravljena
Inštruktor Jemar je ocenil vožnjo čez pripravljalni krog za uspešno. "Sir, it was OK, let's go for the real tour." Gulp, gulp, 2 cmoka. Kaj hočemo, to smo si želeli. Ni dolgo in že smo v prvi vodi.

Mokre noge
Vodni bivol se ne ozira na hrup motorjev. Na miru predeluje dnevno porcijo trave. 

Vodni bivol - delovno/transportno sredstvo domačinov
Prazgodovinske pošasti v zraku opazujejo naše napredovanje, po moje so pterozavri.

Pterozavri v zraku
Še par živali na poti. Ves čas je potrebno paziti, da se ne zapleteš v njihove vrvi.

Kravica
Nadaljujemo z vzponom in opazujemo okolico. Živali so navajene na ropot in se ne vznemirjajo preveč.

Kozliček
Še voda, gremmmooo. ATV je res robusten, v trenutku spleza čez vsako oviro. Ima široke in mehko napumpane gume, zato je vožnja prijetna. Še vedno pa je treba paziti na večje kamne.

Ihhhaaaaaaa
Levo in desno vidimo polno delavcev, ki kopljejo vulkansko kamenje in zemljo. Zemlja je dobra za sajenje, kamenje pa za gradnjo. Nikjer pa niso nabirali vulkanskega kamenja za žar.

Kopanje zemlje za sajenje
Sonce je precej močno, zato imajo vsi senco, da si vsaj malo olajšajo delo na vročini. Cel dan na soncu, sejanje zemlje je vsekakor naporno delo.

Improvizirana senca
Po uspešnem boju z vodo in skalami zapustimo hudournik. Pot postane bolj zelena in obraščena. Levo in desno vidimo ogromne palme. Med palmami, pazi to, so nasadi paradižnika. Hektarji paradižnika. 

Kokos/paradižnik nasad

Zanimivo, zgoraj kokosi, spodaj paradižnik. Kasneje se paradižnik spremeni v čili, začnejo se neskončne plantaže čilija ...

Čili
Mlada generacija pridelovalcev paradižnika in čilija
Ovinkasta in blatna pot nas pripelje do vmesnega cilja. Domačini ga imenujejo »Lava front«. Leta 2006 je vulkan imel večji izbruh. Kamenje in lava sta prišla skoraj do naseljenega področja. Nastal je visok zid lave in je skrajna točka tedanjega izbruha.

Lava front
Po izbruhu, ko se je vse skupaj pomirilo in ohladilo, so zgradili par stavb, kjer lahko pobirajo »environmental fee«. Vsaka priložnost, kjer se da kasirat, jo izkoristijo. Za ta »fee« dobiva vodiča, ki naju peš odpelje na lavo.

V ozadju mesto in morje
Po strmem vzponu par 10 metrov visoko, dobesedno je navpični zid, pridemo na posteljico iz lave. Domorodci, kot ponavadi, so rahlo leni. Namesto da bi zgradili potko, so raje narisali puščice na večje kamne. Če hodiš po teh kamnih, je napredovanje dosti lažje.

Puščice na kamnih
Na vrhu so zgradili pristajalni prostor za helikopterje (helipad). To je najpopularnejša točka za turiste, kjer se lahko slikamo z vulkanom. No, tudi midva sva turista.

Turisti !?x#%&#%"$
Od tod se lepo vidi na vse strani. Na zgornji strani je vulkan, na spodnji strani mesto.

Zip-line, gremo raje peš
Za pot nazaj sta dve opciji: peš, bolj varno in zip-line, malo manj varno. Kot ponavadi skrbim za varnost. Zato greva lepo in počasi peš do štirikolesnika. V ozadju postaje gradijo manjši hotelček, kjer bo možno najeti sobo in prespati preko noči. Prenočišča so namenjena pohodnikom.

ATV-jčki čakajo
Hop, zajahamo in gremo. Sedaj sem že veteran, saj obvladujem divje konje skoraj celo uro. Poznam funkcije vžig, naprej , nazaj, žmigavci. Samo troblje še nisem našel, ampak saj bo. Po moje ne more biti tako skrita.

Važna je koncentracija
Spet se vrnemo na hudournik. Pesek je čisto črn in bleščeč. V soncu se lepo svetlika. Pokrajina se spreminja, palm ni več, vse več je trave in pašnikov. Vodič mora vsake toliko časa odpirati in zapirati ograde.

Odpiranje ograde
Peljemo se še čez travnik in smo ob vznožju. To je najvišja točka, ki jo lahko dosežeš z ATV-ji. Do vrha vulkana je še cca 1400m višinske razlike.

Ponosna
Na vrhu smo naredili par (100+) slik. Vse možne kombinacije ATV-jev, naju, vodiča, s telefonom, pa še z fotoaparatom. Verjamite, vodič ima jeklene živce. Ves čas slikanja je bil dobre volje.

Potrpežljiv domačin
In potem je vse šlo samo še navzdol :). Podobna pot, podobni izzivi. Vmes sva dobila idejo, da morava nabrati vulkanski pesek in par kamnov za domov.

Nabiranje peska
Žal so nama pesek zaplenili na letališču.

A se spomnite prizora iz filma "Ko to tamo peva", ko je iznajdljiv domačin prekopal cesto in zaračunaval prehod čez njivo (https://www.youtube.com/watch?v=rkY2Eq9lco8). Podobna scena tudi tukaj. Ko smo se peljali gor ni bilo ničesar. Na poti nazaj pa presenečenje. Prijazen domačin z železno šipko, je na pot zvalil par skal.

Umikanje skale
Zgleda da je vodič poznal situacijo. Mirno je plačal prehod. Da bi zadeva bila hitreje rešena, je pomagal odvaliti skale iz potke. Svašta. Po vrnitvi v civilizacijo naredimo ovinek na glavno cesto. Ob cesti oz na cesti se sušijo razne stvari. Na prvi pogled sem mislil, da delajo lasulje.

Sušenje Abace
Sušila se je Abaca, vrsta bananovca. Rastlino so včasih uporabljali za izdelavo vrvice in vrvi. Vrvi so bile zelo trpežne in neobčutljive na vplive morske soli. V 19 stoletju sta bila glavna filipinska izvozna artikla sladkor in proizvodi iz Abace.

Proizvodnja izdelkov iz Abace
Danes zraven vrvi iz Abace izdelujejo še bistveno več stvari, npr mreže, vrečke za čaj, aranžerski material, bankovce ... Od Abace živi cca 1.5 Mio Filipincev.

Sušenje plaht iz Abace
Vsekakor rastlina, ki si jo je treba zapomniti. V prihodnosti bo zamenjala marsikateri material. Avtomobilska industrija dela že poskuse, kako zamenjati obstoječe materiale z naravnimi - Abaco.

Sušenje riža
Pustolovščine je počasi konec. Še zadnja slika preden pridemo v bazni kamp.

Konec poti
Šmrk. Pot je hitro minila, prevozila sva 25 km, prišla na 900m nadmorske višine, srečala zanimive ljudi in živali, videla ogromno novih stvari. Vsekakor ena boljših avantur.


Naslednjič gremo s tem
Počasi greva v hotel, da urediva vtise. Jutri pa dalje, pogledati si morava ogromno stvari.

Veličastni Mayon







Ni komentarjev:

Objavite komentar