Taal volcano

Vulkan Taal se nahaja na osrednjem filipinskem otoku Luzon. Je drugi najaktivnejši vulkan na Filipinih, s 33 zabeleženimi izbruhi. Na vulkanu in v okolici živi precej ljudi. V zadnjem času je imel kar nekaj velikih izbruhov, ki so povzročili več tisoč smrtnih žrtev med domačini. Ocenjujejo, da je umrlo med 5000-6000 ljudi. Zaradi pogostih izbruhov in goste nasljenosti so razporedili Taal vulkan v skupino 16 vulkanov, ki jih nadzira mednarodna "vulkanska" organizacija (IAVCEI). Na otoku so prepovedali naselitev. Kljub temu tam živi več kot tisoč ljudi, ki živijo od ribištva, bogate vulkanske prsti in predvsem od turistov.
Taal vulkan je zanimiva tvorba. Vulkan je bruhal med leti 140.000BC in 5380BC. V vulkanskem kraterju je nastalo jezero, velikosti cca 15x20 km. In potem je spet bruhal in v jezeru je nastal nov, manjši vulkan oziroma vulkanski otok. V notranjem kraterju je nastalo jezero. In znotraj manjšega jezera je spet manjši otok. Kot babuške. Gladina velikega jezera (Taal lake) je samo 3 m nad morjem, najvišja točka kraterja je na cca 330m. Vsi zadnji izbruhi so bili na vulkanskem otoku. V zadnjih letih se stopnja nevarnosti pred izbruhom zelo povečuje.

Vulkan Taal je oddaljen kakšno uro in pol od Manile (50km). Seveda, če ni prometa. To pa je možno samo v nedeljo, zato je bil to tudi uradno določen dan izleta. Zakaj uradno? Ker so se izletu pridružili sodelavci iz Comtrade-a, ki so trenutno v Manili. Oziroma sva se midva pridružila njim.

Dream team znotraj zunanjega kraterja

Na pot se je odpravilo 14 sodelavcev + 2 šoferja. Dobili smo 2 klimatizirana kombija, ki imata zanimive tablice. Šoferja se samo nasmihata. Nič nam ni jasno, preveč pa tudi ne sprašujemo.














Prispemo na obalo velikega, Taal jezera. Pričnejo se prva pogajanja. Potrebno je najeti ladjico, ki nas bo pripeljala na notranjo skupino otokov. Na tabli piše 1x boat for 7 persons = 2000PHP. Ampak mi smo malo večji. Za nas predlagajo 3x boat za 3x2000PHP. No, kakorkoli, na koncu damo 5000PHP (€100) za tri ladjice.

Ladjica za 7, ki lahko pelje 4-5 evropejcev

Vožnja čez jezero traja dobre pol ure, vmes pa te veselo zaliva. Ladjico mirno premetava med valovi, skiper nabija gas, šprica od vsepovsod.

Na notranjem, vulkanskem otoku

Ko prispemo na otok nova pogajanja: Environmental fee, vodič, konjički. Ok, vzeli bomo eno vodičko. Prva (stara), pade na izpitu angleščine, vzamemo drugo, mlado. Izpit angleščine ni potreben.

Mlada (no mlajša) vodička

Domačini pretežno živijo od turizma. Ena izmed donosnih storitev je izposoja konjičkov, ki ga jahaš od obale (3m nad morjem) do vrha kraterja (330m) in nazaj.

Konjički, pripravljeni na akcijo

Vzamemo enega vodiča in enega konja z vodičem.

Naša predstavnica na konjičku

Vmes nam skušajo prodati masko za obraz. Eh, tega mi ne potrebujemo, saj pa je čisti zrak. Hmm, kakšna napaka. Droben pesek, ki ga dvigujejo konji in veter se zavleče v čisto vse pore. Pesek je vsepovsod, v čevljih, žepih, nahrbtnikih, nosu in v šmrkljih.

Naša četica koraka, vodička v ospredju

Narava je res neokrnjena. Pot je v naravnem stanju. Vsako leto se verjetno ugrezne za kakšen meter, ker veter raznaša pesek.

Simpatični domačin

Kratek počitek po kratki poti. Vzpon je dolg cca 45min, povzpeti se je potrebno kakšnih 300 višinskih metrov.

Osem srečnih in en nesrečen predstavnik naše skupine (konjiček, da ne bo pomote)

In prvo presenečenje. Tale vulkan je aktiven. Sranje. Zakaj nam tega nihče ni povedal.

Para, okrog je vse rumeno, žvepleno

Na večih mestih so v tleh luknje, iz njih pa izhaja plin, lahko, da je tudi samo para. Plin je zelo vroči, baje si domačini na njem kuhajo jajca. Seveda je potrebno probat. Opekline sem čutil še cel dan. In nikjer hladnega piva, da bi si hladili rane. Žal nisem bil edini, ha ha.

Notranje jezero z otokom

Pogled na jazero iz roba krateja je fenomenalen. Hkrati pa čutiš vročino, ki prihaja iz notranjosti kraterja, jezero je vroče, vonja se žveplo.



Vodička razlaga, da si tudi v jezeru lahko kuhaš jajca, da je voda tako vroča. In zastrupljena. Kakorkoli, nekatere informacije od domačinov je treba jemati z rezervo.

Izpostavljena razgledna točka

Rob kraterja je precej ozek, še posebej za ljudi z vrtoglavico. Ampak, saj je voda spodaj, ne bo hudega. Aja, lahko se skuham. Ups, potrebno je paziti.

Plin vsepovsod, tu bo enkrat tako vsekalooo

Počasi imamo dovolj plina, vročine in peska ter se odpravimo nazaj. Ej, kje smo parkirali?

Tam ste ga pustili (konja), vodička v pozi lovskega psa - markerja

Počasi smo se spustili do obale, kjer smo pustili čolne. Prestrežejo nas fotografi, ki so nas slikali na poti navzgor. Usluga je popolna. Slika se nahaja v okvirju. Okvir je zelene barve, zato ga morajo zamenjati. Oranžen je precej lepši. Cena pa je tudi prava (€4).

Notranji otok nima elektrike. Na turističnih točkah si pomagajo s sončnimi celicami.

Tuširanje na poti nazaj

Na obali pojemo kosilo in gremo nazaj v Manilo.

Polje ananasov, žal so že pobrani

Ob cesti je bogata ponudba raznoraznih izdelkov domače obrti, sadja, zelenjave, rože in pijač.

Izdelki domače obrti: metle in otroci

Eksotično sadje (za nas), oni so ga nabrali za stojnico

Cvetlična sekcija

Na izletu smo se imeli fajn. Šele kasneje sem poiskal več informacij o samem vulkanu in mi je kar hudo za domačine, ki živijo, dobesedno, na vroči zemlji.

Otroci, brez pametnih telefonov uživajo v otroštvu

Ko bo vulkan izbruhil, jim žal ni pomoči. Do najbližjega kopnega je več kot pol ure vožnje z ladjicami. Ampak, do takrat bodo uživali življenje brez modernega tempa in stresa.