sobota, 21. november 2015

Boracay 1/4

Sanje
Minilo je že več kot 3 mesece. V Manili še vedno isto. Administracija, administracija in še enkrat administracija. Ampak, firma je odprta, prvi zaposleni so na tečaju.

Za mene prihajajo počitnice, dopust, ležanje na plaži, koktejli ... Prvi dopust na Filipinih




Dobila sva prvi uradni obisk iz Slovenije. Prišla sta Silva in Miran. No, bil je bolj neuraden, Silva je bila tukaj čisto privat. Po 24 urni poti iz EU v Manilo in 2 urah v taxiju sta še vedno dobre volje.

Miran, Silva, Janvid, Simona pred stanovanjem v Manili
Po 2 dneh rehabilitacije v Manili je napočil dan D: Booorrraaaacccccaaaayyyyy - prihajamo.

=> Boracay

Pot iz Manile do Boracaya je pravzaprav preprosta. Greš na avion in si tam. Na Filipinih skoraj ne gre drugače. Pot po morju in zemlji bi trajala celo večnost. V zakup je treba vzeti, da infrastruktura ni ravno razvita. Tudi letališka. Avioni so OK, ampak letališča :(. Zamislite si letališče v Moškanjcih, z asfaltno vzletno stezo in Airbus 320, ki pristaja na njem. Nepozabno. Kljub vsem strahovom je bil pristanek v vetru varen in brez problemov. Nosači so hitro pripeljali lestve in iztovarjanje potnikov se lahko prične.
Letališče v Kalibo-ju
Kalibo je od Boracaja oddaljen slabi 2 uri vožnje po cesti. Hop na avtobus, definitivno nam ni dolgčas. Riževa polja, bananovci, palme, sušenje riža na cesti, prodaja bambusovega pohištva, vse to gre hitro mimo nas. Včasih prehitro :). Zgleda, da je šofer na kvalifikacijah za startno mesto v nedeljski tekmi. Po mojem smo več molili, kot da bi bili pri nedeljski maši. Na srečo prispemo brez žrtev do trajektne luke Boracay. Urejenost v stilu Filipinov. Odlična zamisel, slaba izvedba. Po plačilu kart in ekoloških taks nas spustijo dalje, na trimaran. Stvarca je pravzaprav zelo zanimiva. V pristanišču je ladjica dokaj neokretna, s stranskimi stabilizatorji se zadeva v vse možne ovire. Ampak kapitana pravzaprav to ne moti. Motor na ladji ima samo dve možni stanji: mirovanje ali polni gas (digitalno, 0 ali 1). Vmes ne obstaja. Za vsakim trimaranom se vleče črna kača dima, ki jo izpušča motor pri polni obremenitvi.

Tipična ladjica-trajekt za 150 filipincev, v ozadju Boracay
Boracay

Na TripAdvisor-ju je Boracay med top 10 otoki v Aziji na osnovi ocen potnikov. V osnovi je to 12 km dolg otok, prepreden s plažami, palmami, hoteli, trgovinicami. Prvi vtis je podoben hrvaškemu Vir-u. Hiša pri hiši brez infrastrukture. Ampak to je Azija, nihče se ne sekira.
Otok je dovolj majhen, da ga lahko prekrižariš s kolesom, motorjem, lahko pa tudi peš. Znan je po svojih belih plažah (8km), vodnih aktivnostih, dobri hrani, nočnih klubih ... Vsekakor lokacija, ki jo je potrebno obiskati, če imaš čas.

Prihod

Iz ladjice smo se stisnili v majhen kombi, ki nas je pripeljal skoraj do našega hotela. Zadnjih 100m je najtežjih, prašna cesta, gneča, luže, ... Recepcija v našem hotelu/resortu je nad povprečjem v okolici. Urejeno, čisto, mirno, prijazni ljudje. Soba, v okviru pričakovanj, čista, velika, oprema iz Yugo partizanskih filmov :).

White sands beach

In potem, prvi pogled na plažo. Neeppprrreeeccceeennnllljjjiiivvvoooo.

Prvi pogled - pa to je res belooo
Po prvem šoku, ko ne moreš verjeti, da je vse skupaj resnično, začneš gledati levo, desno, naprej. Vsepovsod pesek, plaža, sonce, voda, zrak, svoboda.

Beli pesek nastane iz koral, ki se drobijo na plaži. Razlaga je zrasla na mojem zelniku. Ne vem, če je resnična. Ampak niti ni pomembno. Plaža je bela, pesek ne preveč vroč, voda po našem občutku okrog 30 ali več. Uradni podatek: 28 stopinj.

Palme in senca, več kot fantastika
Glavna sezona na Boracayu je med marcem in majem. Takrat je plaža polna, ljudi je kot Filipincev.

Tudi na drugo stran je lep pogled
November je turistično nezanimiv mesec. Nikjer nikogar. Kako fajn.

Ali je sploh potreben komentar?
Prazne plaže, lepe deklice. Baje je treba biti previden. Njega lahko hitro zamenjaš za njo. Marsikateri turist po par pivih ne opazi razlike.

Datum, zapisan v pesku
Gradovi iz peska, proti plačilu se lahko slišaš ob njih.

Do plaže ni daleč




















Od plaže do gostilne ni daleč. Po par napitninah je pijača kar sama začela hoditi na plažo. Double click z očmi in novi koktejl je tu.

Koktajli na plaži - zadovoljne uporabnice

Prvo kopanje

Prva aktivnost, po koktejlih => kopanje ....

Kič, topla, čista voda
 Turisti vsepovsod delajo selfije. In mi smo se prilagodili trendom.

Filipinski trimarani, ozek trup s stranskimi stabilizatorji

Jadranje

Saj ne morem, da ne bi šel na jadranje. Trimarani (po domače Paraw), direktno na plaži, vabijo. Kaj vabijo, direktno zahtevajo, da greš na jadranje. Noro. Kdo bi se uprl takšnemu izzivu.

Ajaj kapitan, posadka pripravljena za akcijo
Naša jadrnica (Stockholm) je pripravljena na akcijo. Posadka oblečena. Juuupppiiii. Gremo. Veter ugoden, jadra natrimana, ladjico porinemo v vodo. Z jadrnico smo dobili tudi skiperja in brodskega malega. Na krovu žal ni bilo pijače. Samo mi, veter, čista voda.

No comment
Slike povedo vse. Jadrnica mirno reže valove. Z vsakim refulom pospešimo, skiper nastavlja jadra, premikamo se zelo hitro. Stabilizatorji preprečujejo, da bi se trimaran preveč nagnil.

Joj, kak je fajn
Na drugi strani otoka je močan veter, verjetno prenevarno, da bi šli okrog. Vsaj za naše znanje. Dva Filipinčka z izkušnjami se odločita, da gremo na oddaljeno plažico, imenovano "Puka". Pristanek na plaži je zgodba za sebe. S polno hitrostojo direktno na obalo.


Vsi pričakujemo udarec, pa nič. Jadrnica se elegantno zaustavi na mivki.

Stockholm na plaži Puka
Mivka je, kot da bi bil na igrišču za odbojko. Mehka, drobna, sili v vse odprtine. Prodajalci na plaži hitro obkrožijo izkušeno posadko. Prodajajo vse živo: hrano, pijačo, izlete, nakit, bisere, klobuke, očala, selfi-stike ... Na našo škoda (ali srečo) smo šli na barko brez denarja, tako, da nas ugodne ponudbe niso premamile.

Na poti nazaj se ustavimo na koralnem grebenu. Vsi 4 dobimo maske in se gremo potapljat kar z rešilnimi jopiči. Še Silva, za katero je bio to prvo potapljanje z masko.

Dan v raju se je končal z obvezno pijačko na plaži, sledila je večerja v bližnji restavraciji.

Trimarani, ekološki, brez motorja
Zvečer imajo trimarani svoje druženje, več deset se jih zbere na plaži in vabijo avanturiste na gledanje sončnega zahoda.

Zbiranje na plaži
Ponoči ladjice tiho zginejo neznano kam. Zjutraj so spet tukaj in mirno čakajo nove turiste.









Ni komentarjev:

Objavite komentar